Bančni segment je sektor odličnosti lastniških vrednostnih papirjev, saj s svojo prisotnostjo pritegne pozornost dobrega dela malih in srednje velikih vlagateljev. Z veliko aktivnostjo pri izmenjavi vrednostnih papirjev na vseh trgovalnih sejah in ki določajo dejanski razvoj selektivnega indeksa španskega borznega trga. Z vrednostmi pomena BBVA, Santander, Sabadell ali Bankinter, ki so se v zadnjih mesecih zaradi širjenja koronavirusa izjemno pocenile. Kljub temu ne gre pozabiti, da so mnogi med njimi integrirani kot modri čipi finančnih trgov in imajo veliko pogodb. Kot da so za njih značilne zelo likvidne vrednosti, ki z lahkoto omogočajo vstop in izstop iz njihovih položajev.
Za bančni sektor je značilno tudi, da so agresivnejša podjetja s široko razliko. Trgi pričakujejo, da bodo regulatorji znižali, kar je po njihovem mnenju visoka stopnja intervencionizma v sektorju, sprostitev v različnih bilančnih razmerjih. Eden od dejavnikov, ki so privedli do tega, da so njihove vrednosti za nekaj let izgubile svojo vrednost na delniških trgih. Medtem ko se je od širjenja koronavirusa po vsem svetu pojavil nov scenarij, v katerem banke, ki so letos že žrtvovale dividende, želijo določena jamstva, da jih bodo posojila, ki jih odobrijo, pobrala. Glede na tveganje neplačil, ki je bilo ustvarjeno v tem novem splošnem kontekstu.
Po drugi strani pa se je njihova cena do pred nekaj meseci zrušila do te mere, da je predstavljala zelo malo predstavljivih cen. Kjer so nekateri pod evrsko enoto in imajo malo možnosti, da bi te ravni presegli. Z zelo pomembnim zmanjšanjem majhnih in srednje velikih vlagateljev, ki so se uvrstili na delniške trge naše države. Ker je poleg tega sektor očitno v padajočem trendu in kar je še slabše, v vseh pogledih: kratek, srednji in dolg. S trenutno prodajo, ki je bila redko vidna na zadnjih sejah na borzi, zaradi česar niso bili predmet poslovanja uporabnikov borze.
Banke najslabši sektor v Ibexu 35
Vsekakor je nekaj gotovo, to je, da je finančni sektor najslabši v letu glede selektivnega indeksa delnic v Španiji, Ibex 35. Z znižanjem nad 35% in v nekaterih primerih celo več kot 50% jih je ostalo. Z drugimi besedami, to ni bilo dobro za vse male in srednje vlagatelje. Kjer so doslej izgubili dobršen del prihrankov, vloženih v te finančne skupine. Pred drugimi ustreznimi sektorji, kot so gradbeništvo, elektrika ali nove tehnologije. Iz tega scenarija ni druge rešitve, kot da počakamo in vidimo, kako se bodo ta podjetja, ki kotirajo na borzi, lahko kupila po bolj prilagojenih in konkurenčnih cenah kot do zdaj.
Po drugi strani pa ni mogoče pozabiti, da te delnice predstavljajo zelo velika tveganja ravno zaradi njihove velike nestanovitnosti in da so v ospredju vseh borznih sektorjev. Z veliko razliko med najvišjo in najnižjo ceno, ki lahko v mnogih primerih privede do ravni okoli 5%, v nekaterih trenutkih pa tudi z večjo intenzivnostjo. To je zelo malodušno stanje za male in srednje velike vlagatelje z bolj obrambnim ali konzervativnim profilom, ki ne morejo dopustiti tovrstnih nihanj na delniških trgih. Ravno nasprotno, je veliko bolj primeren za trgovce, ki lahko prihranijo prihranke v zelo kratkem času. V čem se spreminjajo navade uporabnikov tega razreda finančnih produktov.
Ciklične vrednosti
Ta razred družb, ki kotirajo na borzi, je letos še eden največjih poražencev, saj so njihove poslovne linije zelo močno strme. Z letnimi amortizacijami okoli 45%, kar v prvi polovici leta veliko pove. Ne moremo pa pozabiti, da je za ta razred vrednostnih papirjev značilno predvsem to, da v obdobjih rasti delujejo bolje in v recesivnih obdobjih manj kot ostali. Zato se to pravilo dosledno upošteva na delniških trgih. In zato ne bo preostalo drugega, kot da se trenutno izognemo svojim položajem. Ker bomo odslej lahko imeli še kakšna negativna presenečenja.
Po drugi strani pa je treba poudariti, da ciklični vrednostni papirji ponavadi trgujejo z večjo volatilnostjo kot ostali. Ni presenetljivo, da je to še en izmed njegovih najbolj izrazitih identitetnih znakov in da morate analizirati, da ugotovite, kakšna je intenzivnost njenih padcev, in se odločiti, da ne boste vstopili na njegove položaje na borzi. S tega vidika ni druge izbire, kot da se vzdržimo odločanja, vsaj kar zadeva najkrajši rok. V tem smislu si je treba zapomniti, da močnejše ko je gospodarstvo, močnejše je. Ker pa sektor slabi, kar dokazujejo dogodki do tega trenutka, lahko položaj vlagateljem postane zelo težaven.
Počakajte vsaj nekaj časa
Najboljša naložbena strategija, ki jo imajo investitorji trenutno, je čakati, čakati in čakati. Nimajo druge izbire, če resnično želijo zaščititi svoj položaj v tem razredu vrednostnih papirjev. Ker jim lahko vsak spodrsljaj pusti veliko evrov, zato se morajo spoprijeti s to zapleteno situacijo, ki se jim v teh zapletenih mesecih predstavlja za delniške trge in zlasti za vrednostne papirje tega sektorja. Poleg tega ni nobenih izjem, saj je tehnični vidik za vse katastrofalne narave in zato ne dopušča varnih zaklonišč na isti borzi.
Po drugi strani pa moramo oceniti tudi dejstvo, da ta poslovni segment trpi zaradi velikih slabosti. Niso nove, nasprotno pa jih vlečejo že nekaj let in tudi zato je njihova vrednost na borzi v zadnjih dveh letih strmo padala. Bolje je počakati, da nekaj začne z nakupom delnic, da bi se izognili neželenim situacijam za velik del vlagateljev. Ni presenetljivo, da se je v tem trenutku volatilnost povečala in lahko povzroči, da se živci eksponentno pojavijo glede na okoliščine, ki jih preživljamo v tem času našega življenja. Kjer mora previdnost prevladati nad drugimi bolj tehničnimi vidiki.
Kaj je naložba v vrednost?
Vlaganje vrednosti je strategija, ki jo uporabljajo ljudje, ki izberejo delnice, za katere se zdi, da trgujejo manj kot njihova lastna ali knjigovodska vrednost. Vlagatelji vrednosti iščejo delnice, pri katerih tržna cena ne odraža v celoti prihodnjih denarnih tokov podjetja. Ti vlagatelji v bistvu verjamejo, da je trg zaloge, ki jih izberejo, podcenjeno. Pogosto agresivno kupujejo delnice hkrati, ko jih prodajajo drugi, v času slabih novic, slabega poslovanja ali šibkih ekonomskih razmer. Toda ko večina ljudi lovi delnice, ki galopirajo višje, vlagatelji vrednosti storijo ravno nasprotno: prodajo.
Vrednostni vlagatelji se bolj kot kratkoročni osredotočajo na dolgoročne cilje. Stiska na širšem trgu ali na podlagi posameznega lastniškega kapitala je tisto, kar vlagateljem ustvarja možnosti za nakup z atraktivnimi popusti. Bančni sektor je precej občutljiv na poslovni cikel, zato je dovzeten za cenovne in cenovne skrajnosti, ki privabljajo vlagatelje vrednosti.
Bančni sektor
Bančni ali finančni sektor zajema podjetja, ki potrošnikom nudijo finančne storitve. Sem spadajo banke na drobno, zavarovalnice in družbe za investicijske storitve. Ta sektor močno vpliva na gospodarstvo. Močnejše ko je, močnejše postaja gospodarstvo. A ker sektor slabi, kar dokazujejo tudi dogodki, ki so vodili do velike depresije, gospodarstvo začenja slediti temu. Zato zdravo in stabilno gospodarstvo zahteva močan finančni in bančni sektor.
Mnoge delnice v tem sektorju izplačajo dividende, kar je po mnenju mnogih vlagateljev dober znak kakovosti podjetja. Daljša kot je dividendna zgodovina, boljše je za vlagatelja, saj kaže dober uspeh. To tudi kaže, da je podjetje v preteklosti vlagateljem zagotavljalo delež dobička.
Kratkoročne naložbe vs. dolgoročno
Perspektivo vrednostnega vlagatelja lahko najbolje razumemo z opisom številnih bolj izkušenih vlagateljev na borzi kot kratkoročnega glasovalnega stroja, a dolgoročnega tehtalnika. Pomen te metafore je, da kratkoročno cene delnic določajo čustva in mnenja udeležencev na trgu. Toda dolgoročno ceno določa dejanska uspešnost podjetja.
Graham velja za očeta vrednostnega vlaganja in poudarja osredotočenost na dolgoročne osnove delnice. Glede na to, da so bančne delnice morda najbolj dovzetne za te kratkoročne čustvene sile, je glede na vzvod in naravo posla povsem naravno, da ta sektor privlači investitorje z vrednostjo.
Vrednostni vlagatelji iščejo delnice z nizkim razmerjem med ceno in dobičkom (P / E). Če je podjetje v resnici v težavah, lahko izgublja denar, zaradi česar je ta ukrep manj koristen kot prodaja ali bruto marža. Drugo merilo vrednosti je razmerje med ceno in dobičkom (P / B). Knjigovodska vrednost podjetja odraža knjigovodsko vrednost podjetja po obračunavanju vseh vrst obveznosti.
Vroče delnice se bodo poleti soočile z borzo
Zaradi nastalih okoliščin bo to nedvomno netipično poletje za male in srednje vlagatelje.
Banke se lahko zdijo precej zapletena podjetja in v marsičem so. Vendar pa je enostavno razumeti osnovne ideje, ki stojijo za bančno industrijo, in kako ta podjetja služijo denar. S tem v mislih je tu pregled različnih vrst bank, nekaj pomembnih meritev, ki bi jih morali poznati vlagatelji, in tri odlične zaloge bančnikov za začetnike, ki jih morate obdržati na radarju.
3 kategorije bančnih poslov
Komercialne banke: to so banke, ki potrošnikom in podjetjem nudijo storitve, kot so čekovni in varčevalni računi, avtomobilska posojila, hipoteke, depozitna potrdila in drugo. Poslovni način, kako komercialna banka zasluži, je tako, da si denar izposodi po relativno nizki obrestni meri in ga posoja strankam po višji stopnji. Medtem ko komercialne banke večino denarja zaslužijo z obrestnimi prihodki, jih številne poberejo tudi s provizijami za odobravanje posojil, doplačili za bankomate in stroški vzdrževanja računa.
Investicijske banke: te banke zagotavljajo investicijske storitve za institucionalne stranke in ljudi z visoko kupno močjo. Investicijske banke so podjetja, ki drugim podjetjem pomagajo, da javno objavijo javne ponudbe, izdajo dolžniške vrednostne papirje, svetujejo o združitvah in prevzemih ter za vse te stvari zaslužijo provizije. Investicijske banke pogosto zaslužijo tudi s trgovanjem z delnicami, vrednostnimi papirji s stalnim donosom, valutami in blagom. Običajno imajo tudi podjetja za upravljanje premoženja in imajo pogosto lastne naložbene portfelje.
Univerzalne banke: Univerzalna banka je tista, ki posluje s komercialnimi in investicijskimi bankami. Večina velikih ameriških bank je univerzalnih bank. Medtem ko komercialne banke večino zaslužka dobivajo od obresti, investicijske banke pa se zanašajo predvsem na dohodek od provizij, univerzalne banke uživajo dobro kombinacijo obeh.
Očitno gre za poenostavljene definicije. Banke imajo številne druge načine ustvarjanja dohodka. Mnoge banke na primer svojim strankam ponujajo sefe, nekatere pa zaslužijo s partnerstvi s tujimi podjetji. Vendar so to globoko v sebi glavni načini, kako banke zaslužijo svoj denar.
3 najboljših bančnih ukrepov, ki jih boste morali postaviti na svoj radar v letu 2020
Na stotine bank trguje na večjih ameriških borzah in so različnih velikosti, geografskih lokacij in žarišč. Medtem ko je v vesolju, ki ga je mogoče raziskati, nekaj odličnih možnosti, so tukaj tri začetne bančne zaloge, ki bi lahko v prihodnjih letih prinesle odlične donose.
- Bank of America (NYSE: BAC)
- JPMorgan Chase (NYSE: JPM)
- Ameriški Bancorp (NYSE: USB)
Pomembne meritve za vlagatelje v delnice bank
Če želite vlagati v posamezne delnice bank, je tukaj nekaj meritev, ki jih boste morda želeli dodati v svoj komplet orodij:
Cena do knjigovodske vrednosti (P / B): Odlična metrika vrednotenja, ki jo uporabljamo pri bančnih zalogah, vrednost do knjigovodske vrednosti ali P / B, prikazuje, koliko banka trguje glede na neto vrednost vašega premoženja. Uporablja se lahko v kombinaciji s spodaj opisanimi meritvami donosnosti, da se na splošno predstavi, kako poceni ali drage so delnice banke.
Donosnost lastniškega kapitala (ROE): Prva od dveh pogostih meril dobičkonosnosti, ki se uporabljata pri delnicah bank, je donosnost lastniškega kapitala dobiček banke, izražen kot odstotek lastniškega kapitala. Čim višje, tem bolje; 10% ali več se na splošno šteje za zadostno.
Donosnost sredstev (ROA): To je dobiček banke kot odstotek sredstev v bilanci stanja. Če bi na primer banka leta 1.000 ustvarila 2020 milijardo dolarjev dobička in imela 100.000 milijard dolarjev premoženja, bi bila njena donosnost sredstev 1-odstotna. Vlagatelji si na splošno želijo, da bi donosnost naložbe znašala 1% ali več.
Razmerje učinkovitosti: razmerje učinkovitosti banke je odstotek, ki vlagateljem pove, koliko je banka porabila za ustvarjanje dohodka. Na primer, razmerje učinkovitosti 60% pomeni, da je banka za vsakih 60 dolarjev ustvarjenega prihodka zapravila 100 USD. Razmerje učinkovitosti dobimo tako, da brezobrestne stroške (stroške poslovanja) delimo s čistim dohodkom, nižji pa je boljši.